Atene, 20. avgusta (STA) – Slovenski kajakaški in kanuistični tabor je izpolnil pričakovanja na olimpijski progi Heleniko na starem atenskem letališču. Po šestem mestu Simona Hočevarja v kanuju je v finalu kajakašev (K1) nastopil tudi Uroš Kodelja in osvojil končno 10. mesto (+ 13,65). Novi olimpijski prvak je postal Francoz Benoit Peschier, srebro je osvojil zmagovalec letošnjega svetovnega pokala Britanec Campbell Walsh (+ 2,21), bron pa še en Francoz Fabien Lefevre (3,03). Olimpijski prvak iz Sydneyja Nemec Thomas Schmidt je bil peti.
Tridesetletni Novogoričan, ki je prvič nastopil na olimpijskih igrah, sploh prvič v karieri pa pred tako množičnem občinstvom – vstopnice za finale kajakšev so bile razprodane že pred dnevi – več kot 10.000 gledalcev, bo verjetno še dolgo sanjal izpuščeno priložnost v prvi vožnji. Že na začetku proge, bolj natančno pri petih, protitočnih vratih ga je deroča voda (3 m/s) odnesla izven smeri, tako da se je z ramo dotaknil vratic in dobil dve kazenski sekundi. Kljub temu se je z osmim časom uvrstil v finale, brez dotika pa bi bil celo četrti. “Vidiš, kaj si zapravil. Upam, da bo šel zato “napaljen” na drugo progo,” mu je dejal trener Andrej Jelenc.
In res. Kodelja je drugo vožnjo začel izredno hitro, si na prvem vmesnem času nabral že sekundo in pol prednosti pred tedaj vodilnim, a nato prišel do 14 vratic, kjer so se končale sanje o medalji. “Škoda, čeprav sem izpolnil svoja pričakovanja in želje, sem malce razočaran, saj je bila danes medalja realno dosegljiva,” je dejal Kodelja, ki je nato, samo v srednjem delu proge, izgubil pet sekund, slabo pa je odpeljal tudi zadnji del. V cilj oziroma skozi zadnja vratca je šel kar ritensko. “Bistvena napaka je bila tista sredi proge, tu na koncu sem verjetno izgubil le kakšno sekundo ali dve,” je pojasnil.
Njegov trener Andrej Jelenc je bil po eni strani zadovoljen, saj je njegov varovanec v debiju na olimpijskih igrah pokazal obilico izkušenj – se rutinirano uvrstil v polfinale in nato še v finale, a ostal mu je grenak priokus, saj so bile razlike pred zadnjo vožnjo zelo majhne in zato medalja na dosegu roke. “Olimpijska tekma je vedno nekaj posebnega. Tudi favoriti delajo napake in ga “lomijo”. Treba bi bilo odpeljati tekoče, hitro in seveda brez napak pa bi morda osvojili kolajno. Tudi po prvi vožnji še nič ni bilo izgubljeno, saj druge proge nihče ni izpeljal brez težav,” je povedal Jelenc.
Trener je olimpijsko tekmovanje ocenil za pozitivno in hkrati napovedal, da se v slovenskem kajak/kanu športu obeta zamenjava generacij. “V prihodnjih mesecih bomo sedli za skupno mizo, analizirali dogajanje v Atenah in naredili načrte za nov olimpijski ciklus. Za nekatere tekmovalce so bile verjetno to zadnje olimpijske igre oziroma zadnja priložnost za uvrstitev nanje, saj za njimi prihaja nov rod nadarjenih tekmovalcev, ki glasno trka na vrata članske reprezentance,” je povedal Jelenc, ki ni izključil možnosti, da bo imela Slovenija na prihodnjih OI v Pekingu svojo posadko v dvosedih.
V disciplini C2, ki je za gledalce celo bolj atraktivna kot enosedi, sta olimpijska prvaka postala brata Pavol in Peter Hochshorner s Slovaške, druga sta bila Nemca Marcus Becker in Stefan Henze, tretja pa Čeha Jaroslav Volf in Ondrej Stepanek.
