Spustaši na divjih vodah so s sprintersko tekmo v Trnovem ob Soči vstopili v letošnjo serijo štirih tekem svetovnega pokala. V finalu sta se na stopničke uvrstila Peter Žnidaršič in Luka Žganjar v dvojcu, tik pod njimi pa je na četrtem mestu ostal Blaž Cof. Po kvalifikacijah je odlično kazalo tudi kajakašem, ki pa se jim v finalu ni izšlo.
Zelo nizek vodostaj Soče je na prvi tekmi svetovnega pokala na Soči povzročil številne težave. Lomila so se vesla, nemalo poškodb pa so utrpeli tudi čolni. V iskanju čim hitrejše linije so tekmovalci in tekmovalke namreč vozili povsem ob skalah, vsak zgrešen centimeter prave linije pa je pomenil vožnjo preko skal. Veliko slabe volje zaradi zadevanja v skale in posledičnih prask na čolnu sta ob prihodu v cilj pokazala tudi Peter Žnidaršič in Luka Žganjar, ki sta v konkurenci dvojcev na koncu tekmo končala na tretjem mestu. Pred njima sta se zvrstila Arthur Leduc – Leo Zouggari iz Francije in Manuel Filzwieser – Peter Draxl iz Avstrije.
»Nisva ravno blestela, predvsem pa sva bila jezna zaradi čolna. Dvojec je širši, težji in daljši od ostalih čolnov, tako da se pozna, saj se bolj tolče. Pri nama se je poznalo še to, da imava čisto nov čoln. No, sedaj ni več nov. Poskušala sva čim bolj paziti nanj, ampak v finalu je tako, da če hočeš priti do medalje in postaviti dober čas, moraš iti na polno. Ubrala sva sicer bolj varno linijo v spodnjem delu proge, kar se je poznalo v nekaj dodatnih sekundah. Izkušnja je dobra in pozitivno gledava naprej,« je povedal Žganjar. Višjo uvrstitev jima je preprečila zadnja skala, saj ju je zaneslo povsem proti njej. »Zadnjo brzico sva bolj slabo odpeljala. Zaneslo naju je proti skali. Šla sva na polno, kakšne umetnosti ni. Francozi so več tvegali, ker je treba biti res natančen do milimetra, da prideš skozi skale. Midva nisva želela tako tvegati, saj so za razliko od naju Francozi nastopili s starimi čolni,« pa je dodal Žnidaršič.
Le malo je do kolajne zmanjkalo kanuistu Blažu Cofu, ki je zasedel četrto mesto, od zmagovalnega odra pa so ga ločile štiri desetinke sekunde. »Borim se sam s sabo in svojo jezo, saj že dva dni razbijam svoj čoln. V kvalifikacijah sem se mučil, dol sem prišel z napakami, ko sem se vozil po skalah. Za finale pa sem se zbral, a sem povozil zadnjo skalo in izgubil nekaj sekund. Bilo je sicer boljše kot v kvalifikacijah, ampak bilo bi lahko še boljše. Ta voda mi ne ustreza najbolj, saj je zelo tehnično zahtevna in sem mislil, da bom še slabši. Težko mi je zavijati med skalami, danes sem res pokazal, kar sem znal.« Podobno kot pri ostalih je malce trpela oprema tudi pri Blažu Cofu: »Svoj maksimum sem dosegel včeraj, ko sem prišel peš nazaj. Na progi klasičnega spusta sem zlomil čoln in sem imel polnega vode. Danes ni bilo tako hudo, je bilo nekaj prask, a nič tako hudega, da bi moral popravljati čoln. Hujše je to, ko obstaneš na skali tik pred ciljem. Čepiš na skali in čakaš, kdaj boš prišel dol.«
V finalu je nastopil tudi Simon Hočevar, ki je bil po kvalifikacijah četrti, v finalu pa je bila usodna zadnja skala pred ciljem, kjer je izgubil precej dragocenega časa, tako da je bil ob koncu tekme 12. V kvalifikacijah je svoj nastop sklenil Marko Čivčija. Zmagal je Čeh Vladimir Slanina, na drugo mesto se je uvrstil Nemec Normen Weber, na tretje pa še en Čeh Lukaš Novosad.
Po prvi kvalifikacijski vožnji je bil enkraten tudi pogled na razvrstitev v konkurenci kajakašev. Nejc Žnidarčič je vodil s prednostjo skoraj treh sekund, drugi je bil Tim Kolar, tretji pa Maks Frančeškin. Z drugo vožnjo se je v finale uvrstil še Tim Novak. Žal je brez finalnega nastopa ostal Anže Urankar, Vid Debeljak pa v drugo sploh ni startal, saj si je v prvi vožnji tako poškodoval čoln, da v drugo ni šel na progo.
Po enkratnem razpletu prve vožnje so bila pričakovanja pred odločilnim delom dneva seveda zelo visoka, a se Slovencem ni izšlo. Vsi so bili v zgornjem delu proge dobro na poti, usodnih pa je bilo zadnjih nekaj skal pred ciljem, kjer so se zadeli vanje, tako da so jih te povsem ustavile, kar se je nato poznalo pri končnem času. S sedmim mestom je najboljši dosežek domačih kajakašev postavil Maks Frančeškin, Tim Kolar je bil deveti, Nejc Žnidarčič deseti, Tim Novak pa petnajsti.
Nejc Žnidarčič, ki je bil prvi favorit te tekme, se je ob prihodu v cilj le nasmehnil. »Kaj pa naj, pri taki vožnji. Če ni bila hitra, je bila pa vsaj atraktivna. Sedaj sem pogledal posnetek na televiziji in sem videl, da bi bil skakalcem lahko kar dobra konkurenca. Bil je res lep skok,« je uvodoma dejal Žnidarčič in nadaljeval: »Škoda. Bil sem hiter do tam, ampak danes je bila voda zelo nizka, tako da si moral biti natančen in imeti tudi malo sreče. Malce me je neslo v skalo, tako da sem poskušal rešiti, kar se je rešiti dalo. Nič hudega. Jutri je še ena tekma. Če si se danes odločil za počasnejšo linijo, ki je bila bolj sigurna, se je dalo zmagati, kar se je tudi zgodilo. Ne bo konec sveta, saj je bilo že veliko zmag. Mislim, da sem imel medalje v sprintu od leta 2008 dalje, tako da če vmes ni ene, ni nič hudega.«
Na Soči se je zmage veselil Francoz Paul Jean, pred Avstrijcem Gerhardom Schmidom in Čehom Kamilom Mružkom. Vsi trije tekmovalci sicer večje uspehe dosegajo v klasičnem spustu.
Na tekmi je nastopila tudi kajakašica Teja Vrbnjak Erbežnik, ki je v prvi vožnji nastopila dobro, zasedla sedmo mesto, kar pa ni bilo dovolj za neposredno uvrstitev v finale, kamor je napredovalo le pet najhitrejših tekmovalk. V drugo je naredila napako, se prevrnila in tako ostala brez vnovičnega nastopa. Za dvojno francosko zmago sta poskrbeli Alice Schmitt in Charlene Le Corvaisier, tretja pa je bila Nemka Sabine Fuesser. Med kanuistkami je bila najboljša Čehinja Anežka Paloudova, druga je bila Nemka Sabina Barm, tretja pa Francozinja Marion Loheac.