Nova tekmovalna sezona je tu. Če sem povsem iskren, nas je lahko po prvih dveh tekmah svetovnega pokala v Atenah in Augsburgu veselil le rezultat mladega debitanta v slalomski reprezentanci za svetovni pokal Jureta Megliča na prizorišču zadnje olimpiade. In potem, kot marsikdaj v vrhunskem športu – ne samo kajaku in kanuju na divjih vodah – in po povprečnem nastopu naših v Augsburgu, popoln preobrat v Seu d”Urgellu pod španskimi Pirineji. 11. junija sta na reki Serge Peter Kauzer in Dejan Kralj dobro obračunala s svetovno konkurenco: prvi je na koncu pristal na najvišji stopnički, drugi se je zavihtel na 3. mesto.
Rezultat, ki smo si ga lahko samo želeli in sijajen obet pred evropskim prvenstvom v Franciji. Pero in Laky sta tako dala vsem vedeti, da je z njima tudi letos vse O.K. in, da sta še vedno v svetovnem vrhu, vedno sposobna tudi zmagati. V Seu je prav tako razveseljiv ponovno dober nastop Jureta Megliča in vse boljše veslanje dvojca Simon Hočevar-Aljaž Kulovec.
Seveda bo lanske rezultate slalomistov – pri tem mislim zlasti na dosežke na evropskem prvenstvu v našem Tacnu – težko ponoviti. Bili so namreč odlični, vsi jih poznamo, zato nima smisla, da jih ponavljam. Staro pravilo športa je, kot vemo, da je mnogo teže vrhunske dosežke obraniti, kot pa doseči. Tu imam v mislih predvsem lani odličnega Petra Kauzerja, malo manj pa naše moštvo, čeprav letos v njem zaradi poškodbe rame in okrevanja po operaciji, ni odličnega Andreja Nolimala. Morda pa se tudi motim, prav talentirani Meglič me je že v Atenah demantiral. Seveda ostajata glavna cilja naših slalomistov evropsko prvenstvo v začetku julija v francoskem L”Argentieru in svetovno okrogel mesec kasneje v Pragi. Naša največja aduta, kajakaša Peter Kauzer in Dejan Kralj, sta že pred začetkom tekmovalne sezone povedala, da bosta njun glavni cilj prav ti dve tekmi, prav tako pa je zatrdil tudi kanuist Dejan Stevanovič, ki v novi sezoni nikakor ne najde samega sebe.
Želel pa bi tokrat nekaj vrstic posvetiti tudi Koprčanu Jerneju Župančiču Regentu, našemu vse boljšemu mirnovodašu. Simpatični in ambiciozni Župa je res iz leta v leto boljši, silovito napreduje, vse bližje je svetovnemu vrhu in – vsaj zame – ne bo več nobeno presenečenje, če bo Primorec pričel posegati tudi po najvišjih mestih, tistih povsem pri zvezdah. Moram priznati, da je imel direktor kajakaških reprezentanc Andrej Jelenc prav, ko je vseskozi verjel v Jerneja, četudi nekateri drugi niso mislil tako. Jernej Župančič Regent je letos tudi v Duisburgu, na drugi tekmi (tako kot na prvi) za svetovni pokal na mirnih vodah na 1000 m osvojil četrto mesto in s tem ponovno potrdil svojo visoko mednarodno vrednost. Večja težava pa bo, kako visoko pripravljenost in očitno sijajno formo obdržati do julijskega evropskega prvenstva, do katerega vse od Duisburga ne bo imel več nobene močne tekme. A treba je verjeti vanj, fant je iz pravega, šampionskega testa.
P. S.: Naslov tega prispevka sem skoraj v celoti povzel po enem največjih modrecov vseh časov, Galileu Galilei, oziroma njegovi misli Eppur si muove. Tisti spet v oklepaju pa zato, ker se naš kajak na divjih vodah, vsaj na prvih dveh tekmah nikakor ni znašel, še prej pa je našo zvezi grozil še bolj nevarni cunami – materialni kolaps. Toda… konec dober, vse dobro.
Borut Perko
Revija Kajak & kanu, številka 2, letnik 1, junij 2006 (2,31MB)
