Začetki sodobnega športnega marketinga v slovenskem kajakaškem športu sovpadajo z osamosvojitvijo države in ustanovitvijo Kajakaške zveze Slovenije. Kljub temu, da so tekmovanja še potekala v okviru reprezentanc bivše države, pa je ob dejstvu, da je bila državna reprezentanca sestavljena skoraj stoodstotno iz slovenskih tekmovalcev, KZS začela z organiziranimi marketinškimi aktivnostmi kajakaške reprezentance. Tako se je pričelo s sistematičnim trženjem reprezentance kot celote, prvič pa je bil imenovan tudi direktor reprezentance, ki je skrbel za usklajeno delo med marketinškimi aktivnostmi in programom priprav in tekmovanj.
Enotno in usklajeno delovanje reprezentanc v okviru KZS je bilo ključno, da se je pričelo strokovno delo na bolj organiziran način in na višjem strokovnem nivoju. Tako je sinergija takratnih vrhunskih rezultatov in nova organiziranost dela KZS, pripeljala do podpisa prvih pokroviteljskih pogodb, med katerimi je predvsem izstopala pogodba s prvim generalnim pokroviteljem slovenskih kajakaških reprezentanc Tobačno tovarno Ljubljana. S podpisom te pogodbe so bili dani odlični materialni pogoji za strokovno delo, skupaj z marketinškimi strokovnjaki Tobačne tovarne Ljubljana pa se je začela graditi tudi podoba kajakaške reprezentance, ki je v devetdesetih letih bila ena najuspešnejših in najbolj prepoznavnih slovenskih športnih reprezentanc. To uspešno sodelovanje je doseglo vrhunec na olimpijskih igrah leta 1996 v Atenah, kjer je kajakaš Andraž Vehovar osvojil prvo slovensko olimpijsko kolajno.
Žal pa je bilo istega leta to dolgoletno sodelovanje, zaradi sprejetja nove proti tobačne zakonodaje, prekinjeno. Kljub neugodnemu položaju, v katerem se je znašla KZS, pa so minulo dobro strokovno delo in vrhunski rezultati omogočili, da je prišlo do sklenitve novih kvalitetnih pokroviteljskih pogodb, ki so omogočile in še omogočajo kvalitetno delo in finančno stabilnost KZS. To pa pomeni tudi velik finančni prispevek kajakaškim klubom, saj je KZS ena od redkih krovnih športnih zvez, ki klubom sofinancira strokovno delo.
Poleg enotne marketinške politike pa je bilo omogočeno tudi individualno pokroviteljstvo tako klubom kot tudi tekmovalcem. Predvsem starejša generacija reprezentantov je svoje odlične rezultate s primernim odnosom do medijev in pokroviteljev v okviru kajakaškega športa lepo vnovčila.
Opažamo pa, da sedanja generacija vrhunskih tekmovalcev (po letu 2000), svojih rezultatov in drugih potencialov ni 100-odstotno izkoristila. Lahko bi rekli, da je eden od glavnih razlogov nezavedanje pomena pozitivnega odnosa do medijev, ki mora biti prav tako resen in odgovoren, kot je odnos do treninga in tekmovanj. V poplavi vrhunskih rezultatov slovenskega športa namreč še tako dober rezultat brez medijske podpore hitro utone v pozabo.
Današnja situacija je glede trženja še veliko težja, saj je tranzicija pri koncu, uspešna podjetja, ki so glavni vir pokroviteljskih sredstev so olastninjena (veliko jih je prišlo v roke tujih lastnikov), kar pomeni, da je odnos do sklepanja pokroviteljskih pogodb veliko bolj restriktiven kot je bilo to v primerih, ko so bila še v državni lasti. Vse bolj se kaže, da ja bistveni faktor pri odločanju za sklenitev pokroviteljstva medijsko pojavljanje posameznega športa oz. športnika, ki pa mora biti podprto tudi z vrhunskim rezultatom.
Zato naj na koncu poudarimo, da nas v prihodnje, tako KZS, kot klube in posamezne tekmovalce čaka, da intenzivno in bistveno izboljšamo pozitiven odnos do medijev, ki je, kot opažamo v zadnji letih kar preveč stagniral.
Upajmo, da bomo vsi skupaj to nalogo uspešno uresničili, kajti skupaj z organizacijo velikih mednarodnih tekmovanj (o tem kaj več drugič) je to ključni pogoj, da se bodo v kajakaškem športu še naprej pojavljali pokrovitelji kot so: HSE, Telekom Slovenija, AC Avto Triglav, Coca Cola, Avtera in drugi, ki se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujemo za dosedanjo pomoč slovenskim kajakašem.
Bojan Žmavc, podpredsednik KZS
