Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman z mislimi pri Tokiu

0
82

Do olimpijskih iger v Tokiu nas loči manj kot 100 dni. Pretekli konec tedna si je kot prva iz slalomske ekipe mesto v olimpijski odpravi priborila Eva Terčelj, na drugi strani pa je že od leta 2019 in svetovnega prvenstva v Szegedu jasno, da nas bosta v sprintu na mirnih vodah v deželi vzhajajočega sonca zastopali Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman. Primorki vse sile usmerjata v to, da bosta poleti v življenjski formi.

Špela Ponomarenko Janić, Anja Osterman in Mia Medved so letošnji zimski trening opravile v Južni Afriki. Običajna zimska baza v Avstraliji je zaradi korone in zaprtih meja namreč odpadla. Nekaj časa je bila v igri tudi Florida, a je na koncu prevladala odločitev za pot v Afriko. “Ker nismo mogli odpotovati v Avstralijo, smo iskali plan B. Bilo je že skoraj odločeno, da gremo na Florido, a smo izvedeli, da nas Stjepan med treningom ne bi mogel spremljati z motornim čolnom, poleg tega nam tudi niso pravočasno odgovarjali, zato smo tik pred zdajci izbrali Južno Afriko. Tam sem bila že pozimi leta 2016, tako da sem pogoje in jezero kar dobro poznala. Priprave so bile krajše, šli smo le za 40 dni. Potem smo mislili iti še v Italijo, a se nato odločili za Zagreb,” je povedala Anja Osterman.

Medtem ko je Anja prizorišče letošnjih priprav že poznala, sta bili Mia Medved in Špela Ponomarenko Janić tam prvič. “Živeli smo v ogromnem resortu, kjer smo imeli vse potrebno za odličen trening. Predvsem je bilo pomembno, da je varno. Fitnes je bil dovolj velik, imel je vse, kar smo potrebovali, dobili smo kajake, pa tudi motorni čoln za Stjepana. Resorta praktično nismo zapuščali. Boljše destinacije v trenutni situaciji ne bi mogli izbrati. Tudi za otroke je bilo super, saj so imeli dva bazena, igrala, peskovnik, teniško igrišče in veliko divjih živali, ki so se sprehajale mimo apartmajev, v katerih smo živeli. Resort je imel celo svoj svoj safari, v katerem smo lahko poleg kudujev in divjih svinj, ki so bile stalne gostje hišne terase, občudovali tudi žirafe in zebre. Če bi dobili vizo za več kot 40 dni, bi priprave skoraj zagotovo podaljšali, še posebej, ko smo videli, kakšno vreme nas čaka doma. Voda za veslanje je bila sicer boljša v Avstraliji, vse ostalo pa je bilo predvsem zaradi otrok tu boljše in enostavnejše,” je povedala Špela Ponomarenko Janić.

Nad bližino vsega potrebnega je bila navdušena tudi Anja: “Do jezera, kajakov, bazena, fitnesa smo imeli 300 metrov hoje, tako da je bilo vse priročno.” A bilo je tudi nekaj nevšečnosti. “Občasno je bilo jezero polno lokvanjev, ki so se stalno premikali in nam nekoliko oteževali trening. Včasih se je celo zgodilo, da je bil kakšen dostop do manjšega zaliva povsem zaprt z lokvanji. Ob vikendih je bilo na jezeru tudi veliko motornih čolnov. Ampak meni je bilo v Afriki všeč že zaradi menjave lokacije. Ni bilo tako vroče kot v Avstraliji. V istem resortu so trenirali tudi Madžari, a ob drugih urah, tako da si na jezeru nismo delali valov. Med treningi smo veliko časa preživeli zunaj, v Avstraliji smo bili zaradi vročine večino časa zaprti v hiši. Resort je bil zagrajen, preostalim dostop ni bil dovoljen, tako da smo bili v svojem mehurčku brez korone. Lahko smo se prosto gibali brez maske, ob bazenu spili kavico … Po resortu so se prosto gibale živali, nekaj jih je prišlo tudi do apartmajev. Tudi med veslanjem smo kdaj na obali lahko videle zebre in kuduje. Definitivno bi se še vrnila v Afriko, saj je vzdušje tako sproščeno, živali pa so še pika na i,” navdušenja ni skrivala Anja.

Naša dekleta so trenutno v Zagrebu, kjer bo v soboto na Jarunu tudi potekalo izbirno tekmovanje. Vreme jim žal ni najbolj naklonjeno: “Letos nas res zelo zebe in mraz kar ne poneha. Ne spomnim se, kdaj me je nazadnje tako zeblo. Zimske obleke za trening sem skoraj vse že zdavnaj razdala, tako da sem morali nase dati skoraj vse, kar imam. Še večji problem od nižjih temperatur je veter, zaradi katerega je še bolj mrzlo in velikorat na treningu ne čutimo rok, zato si delamo rokavice iz vrečk, ker pravih seveda nimamo. Vse to me zelo moti, zato jih takoj, ko je malo topleje, strgam z rok,” je pojasnila Špela. 

Z dosedanjim potekom je naša izkušena sprinterka zadovoljna: “Priprave potekajo odlično. Za to obdobje sem zelo dobro pripravljena. Do sedaj nismo še dosti trenirali na tekmovalnih hitrostih, ampak veliko pozornosti posvečamo čim boljšemu zavesljaju.”

Ponomarenko Janićeva in Ostermanova na edini mednarodni tekmi v lanski sezoni nista nastopili, zato se že veselita majskega svetovnega pokala v Szegedu. “Tokio je glavni cilj in vse tekme bodo podrejene temu. V načrtu smo imeli svetovni pokal v Szegedu in evropsko prvenstvo v Duisburgu, ki pa so ga odpovedali, tako da se sedaj odločamo, ali bi nastopili na drugem svetovnem pokalu v Barnaulu, ki smo ga zaradi velike časovne razlike in bližine EP sprva hoteli izpustiti. Tekme že zelo pogrešam in se veselim preizkušnje v Szegedu. Prepričana sem, da bova v Tokio prišli dobro pripravljeni, tudi če pred igrami ne bi imeli tekem,” je zaključila Špela.