Ljubljana, 22. junija (STA) – Zgodovina evropskih prvenstev v slalomu na divjih vodah je relativno kratka, saj so se tekmovalci in tekmovalke za evropske naslove prvič pomerili šele leta 1996 v nemškem Augsburgu, ko je kanuist Simon Hočevar z zmago tudi poskrbel za največji slovenski uspeh doslej. Slovenci so na dosedanjih petih prvenstvih sicer osvojili šest kolajn, zadnjo – bronasto – so lani v Skopju v moštveni vožnji prispevali Jošt Zakrajšek, Dejan Stevanovič in Hočevar, ki bodo tudi tudi v Tacnu med kandidati za stopničke.
Prvo EP na tradicionalnem prizorišču svetovnega pokala je bilo tudi splošno gledano najboljše doslej za slovenske slalomiste. Poleg Hočevarja je namreč slovenska ekspedicija osvojila še dve kolajni. V moštveni vožnji kajakašev so si drugo mesto priveslali Andraž Vehovar, Miha Štricelj in Jure Pelegrini, ekipna tekma kanuistov pa se je končala s tretjim mestom Hočevarja, Sebastjana Linkeja in Stevanoviča. Dve leti kasneje so najboljše evropske slalomiste gostile češke Roudnice, slovenski niz osvajanja medalj pa se je kljub slabšim uvrstitvam med posamezniki nadaljeval. Za to je vnovič poskrbel moštveni obračun kajakašev, ko so Vehovar, Fedja Marušič in Uroš Kodelja pristali na tretjem mestu.
Italijanska Mezzana je evropsko elito gostila leta 2000, slovensko zbirko medalj pa so obogatili kajakaši Miha Terdič, Dejan Kralj in Marušič, ki so v ekipni tekmi zaostali le za Italijani. V slovaški Bratislavi leta 2002 pa je odprava s sončne strani Alp prvič ostala brez mesta na zmagovalnem odru, čeprav so bili Hočevar med kanuisti in Peter Kauzer, Andrej Nolimal ter Miha Terdič v moštveni preizkušnji K-1 blizu s četrtima mestoma. Zadnje EP je gostilo makedonsko Skopje, reka Treska pa je spet Slovencem namenila odličje, ki so ga kot že rečeno osvojili Zakrajšek, Stevanovič in Hočevar.
Na domači progi v Tacnu bo konec tedna za slovenske ljubitelje tega športa zanimivo predvsem v moškem delu tekmovanja, saj so kajakaši in kanuisti sposobni dobrih rezultatov tako v moštvenih kot v posamičnih vožnjah.
