Kajakaški center Solkan

Leta 2016 bomo v Celju obeležili 70 let organiziranega kajakaštva. Hudourna Savinja je v svojem toku skozi mesto stoletja tvorila številne brzice, na katerih so se urili športniki prvih generacij.

Po katastrofalnih poplavah leta 1954 so v naslednjih dveh desetletjih v celoti preuredili celjsko vodno vozlišče, pri čemer so strugo Savinje delno poglobili in izravnali ter z dvema jezovoma utrdili dno in upočasnili njen tok. Ob nizkih vodah je poslej Savinja nudila ‘divjevodašem’ kaj malo možnosti za trening, k sreči pa so tudi ribiči ugotavljali, da v tem delu upočasnjena predvsem v poletnih mesecih vsebuje premalo kisika.

Tako so v soglasju z upravljavcem vodotoka v strugo reke nad sotočjem z Ložnico namestili večje število posameznih skal – samic, velikosti cca 1m³, ki pri nizkem vodostaju razbijajo vodni tok in ustvarjajo manjše ‘role’. Kasneje so gorvodno z desnega brega preko polovice struge zgradili dve kamniti zložbi – talna pragova, ki ob najnižjih vodostajih preusmerjata večji del vodne mase proti levemu bregu. Tako se je na tem mestu ustvaril dokaj sonaraven poligon I. do II. težavnostne stopnje. Kajakaši domačega kluba so nad strugo postavili moderno kovinsko konstrukcijo za slalomsko progo z možnostjo namestitve 18 – 24 vrat.

Vmes je dolina Savinje ob pogostih manjših povodnjih prestala še tri velike poplave v letih 1990, 1998 in 2007. Strokovnjaki so pripravili načrte obsežnih in celovitih protipoplavnih ureditev celotnega porečja Savinje s pritoki, Mestna občina Celje je prva pripravila potrebno tehnično in upravno dokumentacijo in med prvimi na povodju pristopila k delom. Pri tem je imela posluh tudi za potrebe kajakašev. Ob nadvišanju visokovodnih nasipov Savinje skozi mesto je bil v letu 2013 v strugi nad slalomsko progo zgrajen mali usmerjevalni jez, ki zajezi strugo nad njim v dolžini cca 300m. Proga sama ima sedaj na svojih 200m cca 1m višinske razlike in tudi ob nizkem vodostaju potrebno količino vode. V zadnjem letu smo izdelali novo 3D postavitev mehanizmov vrat, kot jih imajo na večjih kajakaških poligonih. Na težavnosti proga sicer ni posebej pridobila, vendar je poligon nadvse primeren za vadbo začetnikov in mlajših kategorij tekmovalcev.

Predvsem pa smo pomočjo stroke tako dobili potrditev, da zaradi naših skal Celje ni dodatno ogroženo, kot so nam očitali posamezniki. Mestna občina pa je ponovno izrazila javni interes za ta objekt in za umeščenost kajakaškega športa v celjsko okolje.

Celjska Špica (sotočje Savinje in Ložnice), kot ta prostor poimenujejo Celjani, in kjer celjski kajakaši domujejo že od začetka 70. let prejšnjega stoletja, je tako postala poznana med slovenskimi in tudi zamejskimi kajakaši, KKK NIVO Celje pa je že vrsto let med najbolj dejavnimi kajakaški klub v Sloveniji. Po izgradnji modernega kajakaškega centra v letu 2011, nadomestne gradnje v požaru izgubljene stare čolnarne, se je na tem poligonu zvrstilo že tudi nekaj tekem za starejše kategorije, med drugim tudi dve članski in eno mladinsko državno prvenstvo v slalomu, čeprav proga za tovrstna tekmovanja po težavnosti ne zadovoljuje.

Zato si bomo še naprej prizadevali, da v soglasju s stroko z nekaterimi tehničnimi ukrepi izboljšamo in  usposobimo progo na Savinji tudi za zahtevnejše treninge in tekmovanja.

KKK Nivo Celje