Tacen ima pomembno vlogo v slovenski kajakaški zgodovini, ki je luč sveta ugledala 20. oktobra 1931 z ustanovitvijo prvega kajakaškega kluba v Ljubljani – Kajak kanu kluba Ljubljana. Tacen je nepogrešljiv del slovenskega kajakaštva postal leta 1939, ko so na levem bregu reke Save organizirali Prvenstvo kraljevine Jugoslavije. Devet let kasneje – leta 1948 – so na desnem bregu postavili stalno kajakaško progo, leta 1952 pa so se tekmovalci že lahko zapeljali preko znamenite zapornice, ki je sloves ljubljanske proge popeljala v svet, hkrati pa še danes ostaja pravi izziv za krotilce brzic.

Že leta 1955 je bilo v Tacnu organizirano svetovno prvenstvo, ki velja za prvi največji športni dogodek v povojni Jugoslaviji, prav tako pa šele za drugo svetovno prvenstvo, ki ga je kdajkoli gostila Jugoslavija. Savske brzice so najboljše svetovne slalomiste in slalomistke gostile tudi v letih 1991 in 2010, v letih 2005 in 2017 pa tudi evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Seveda so se na Savi divjevodaši redno merili tudi na tekmah svetovnega pokala.

Proga je bila delno popravljena leta 1985, povsem pa prenovljena za svetovno prvenstvo 1991, ko so bile ob progi zgrajene tudi tribune. Tribune sprejmejo približno 2500 gledalcev, dodatne montažne tribune pa je mogoče postaviti na nasprotni strani proge za dodatnih 1500 gledalcev. Nov večji poseg je proga doživela leta 2019, ko je bila za potrebe elektrarne zgrajena nova zapornica.  

Težavnost proge je med 3. in 4. stopnjo težavnostne lestvice ICF. Nad startom in za ciljem je tekmovalcem na voljo dovolj prostora za ogrevanje in razveslanje. Ob progi je dodaten kanal s tekočo vodo, opremljen z vratci za dodaten trening ekip.

Foto: BOBO

Od prve omembe Solkana mineva že več kot tisoč let. Pred dobrimi sto leti je stekla zgodba o slavneolkanskem mostu in bohinjski železniški progi, le kakšno desetletje pozneje pa se je že pričela pisati dolga in bogata zgodovina kajakaštva na reki Soči.

Soča je bila od vedno zaščitni znak slovenskih uspehov na divjih vodah in tako ostaja tudi danes. Njene mikavne brzice, naj si bo to v zgornjem toku pri Bovcu, ali pa pred Solkanom, so na športni poti spremljale mnoge domače in svetovne mojstre kajakaškega športa. Tu so se kalili nosilci kolajn z največjih tekmovanj, evropskih in svetovnih prvenstev, pa tudi olimpijskih iger.

Ob Soči se nahaja moderen kajakaški center, zgrajen po zamislih in načrtih domačina Jožeta Tomažiča, nekdaj kajakaša in kasneje uspešnega trenerja. V bližini znamenitega solkanskega mostu so se pod hidroelektrarno najboljši mladi kajakaši in kajakašice ter kanuisti in kanuistke z vsega sveta že večkrat potegovali za kolajne in nazive najboljših.

Reka Soča je bila tako prizorišče mnogih pomembnih mednarodnih tekmovanj. En od vrhuncev je bilo nedvomno svetovno prvenstvo v spustu leta 1991 v zgornjem Posočju pri Trnovem. Slalomska proga pri Solkanu je tradicionalno prizorišče največjih mednarodnih tekmovanj za mladince in mlajše člane tako v slalomu kot spustu na divjih vodah, saj je gostilo več izvedb evropskih, pa tudi svetovnih prvenstev za omenjeni starostni kategoriji v slalomu in spustu. Proga je leta 1999 gostila najprej gostila mladinsko evropsko prvenstvo v slalomu, leta 2006 pa še svetovno mladinsko prvenstvo. Leta 2012 so se v Solkanu za naslove svetovnih prvakov v sprintu na divjih vodah merili tudi člani. Tradicija organizacije velikih tekmovanj pa se nadaljuje vse do danes.

Vir in foto: https://www.socakajak-klub.si/predstavitev/kajak_center_solkan/

Leta 2016 so v Celju obeležili 70 let organiziranega kajakaštva. Hudourna Savinja je v svojem toku skozi mesto stoletja tvorila številne brzice, na katerih so se urili športniki prvih generacij.

Po katastrofalnih poplavah leta 1954 so v naslednjih dveh desetletjih v celoti preuredili celjsko vodno vozlišče, pri čemer so strugo Savinje delno poglobili in izravnali ter z dvema jezovoma utrdili dno in upočasnili njen tok. Ob nizkih vodah je Savinja nudila ‘divjevodašem’ malo možnosti za trening, k sreči pa so tudi ribiči ugotavljali, da v tem delu upočasnjena reka predvsem v poletnih mesecih vsebuje premalo kisika. Tako so v soglasju z upravljavcem vodotoka v strugo reke nad sotočjem z Ložnico namestili večje število posameznih skal – samic, velikosti cca 1m³, ki pri nizkem vodostaju razbijajo vodni tok in ustvarjajo manjše ‘role’.

Kasneje so gorvodno z desnega brega preko polovice struge zgradili dve kamniti zložbi – talna pragova, ki ob najnižjih vodostajih preusmerjata večji del vodne mase proti levemu bregu. Tako se je na tem mestu ustvaril sonaraven poligon I. do II. težavnostne stopnje. Kajakaši domačega kluba so nad strugo postavili moderno kovinsko konstrukcijo za slalomsko progo z možnostjo namestitve 18 – 24 vrat.

Vmes je dolina Savinje ob pogostih manjših povodnjih prestala še tri velike poplave v letih 1990, 1998 in 2007. Ob nadvišanju visokovodnih nasipov Savinje skozi mesto je bil v letu 2013 v strugi nad slalomsko progo zgrajen mali usmerjevalni jez, ki zajezi strugo nad njim v dolžini cca 300m. Proga sama ima sedaj na svojih 200m cca 1m višinske razlike in tudi ob nizkem vodostaju potrebno količino vode. Izdelali so tudi novo 3D postavitev mehanizmov vrat, kot jih imajo na večjih kajakaških poligonih.

Po izgradnji modernega kajakaškega centra na celjski Špici (sotočje Savinje in Ložnice) v letu 2011, nadomestne gradnje v požaru izgubljene stare čolnarne, se je na tem poligonu zvrstilo mnogo tekem slovenskega pokala za mlajše kategorije, državna prvenstva tudi za mladinske in članske kategorije, pa tudi tekme evropskega in svetovnega pokala v spustu na divjih vodah.

Vir in foto: http://www.kkk-nivo.com/ in Facebook stran KKK Nivo Celje