Ustavno sodišče RS
Beethovnova ulica 10
1000 Ljubljana
Pobuda za začetek postopka ocene ustavnosti odloka: Odlok o ureditvi plovbe v občini Tolmin, Primorske novice – uradne objave št. 8, 23.2.2001
V skladu s 1. odstavkom 24. člena Zakona o ustavnem sodišču vlagamo pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti uvodoma navedenega odloka. S tem odlokom je namreč občina Tolmin prepovedala plovbo, hydrospeed in soteskanje na vseh pritokih reke Soče. Po našem mnenju je z izdajo tega Odloka občina Tolmin presegla obseg in namen zakonskega poooblastila za izdajo takšnega akta, zaradi česar je izpodbijani akt po našem mnenju nezakonit.
Menimo, da je podan pravni interes za vložitev pobude, saj izpodbijani akt lokalne skupnosti neposredno posega v naše pravice, pravne interese oziroma naš pravni položaj. Plovba po rekah je, kot je splošno znano, osrednja in bistvena dejavnost Kajakaške zveze Slovenije in njenih članic, izpodbijani akt pa omejuje prav to dejavnost.
S tem je Občina Tolmin posegla in presegla svoja pooblastila ter prepovedala in onemogočila delovanje naših članov na vseh vodotokih v občini Tolmin razen na reki Soči. Naj povemo, da je bila reka Idrijca pomembna za kajakaški šport, saj je bil na njej rezervna lokacija za spust tekmovanja, v primeru, ko je bila reka Soča narasla.
Na reki Idrijci so se vsako leto odvijala tudi izbirna tekmovanja za izbor državne reprezentance v spustu. Reka Idrijca in Tolminka pa sta tudi pomembni in želeni reki slovenskih turističnih oziroma rekreativnih kajakašev.
Menimo, da je odlok v nasprotju z Zakonom o Vodah ( sprejet 10.8.2002). In sicer z 21. členom, 4. odstavek, ki pravi, da lahko le vlada določi območja kjer je omejena splošna raba vodnega dobrega.
Odlok je tudi v nasprotju z Zakonom o plovbi po notranjih vodah, (sprejet 2.4.2002). Presega pooblastila, ki izhajajo lokalni skupnosti, da lahko omeji plovbo po rekah zaradi varnosti plovbe in v smislu pospeševanja in razvoja športa.
V skladu s 4. členom Zakona o vodah – ZV (Ur.l. RS 7/2002) je upravljanje z vodami ter priobalnimi zemljišči v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po tem zakonu pristojna lokalna skupnost. 4. odstavek 16. člena ZV lokalno skupnost pooblašča, da ob določitvi statusa naravnega vodnega javnega dobra lahko podrobneje določi tudi način in pogoje splošne rabe naravnega vodnega javnega dobra, upoštevaje določbe 21. člena tega zakona. Osnovno izhodišče določb 21. člena je izraženo v prvem odstavku, ki določa, da lahko vodno dobro na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim. V skladu z določbo 4. odstavka 21. člena pa je tisti, ki določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, vlada.
Obseg in namen pooblastila vladi za izdajo ustreznih podzakonskih aktov pa je izražen v pogojih, naštetih v nadaljevanju tega člena. Vlada lahko določi omejitve zaradi varstva naravne vloge vodnega dobra, varovanja življenja ali zdravja ljudi, varstva pred onasneževanjem, varstva pred škodljivim delovanjem voda ali varstva posebne rabe. Četudi je lokalna skupnost pristojna urejati režim vodnega dobra, pa je ta njena pristojnost omejena najmanj z namenom in obsegom pooblastila, ki velja za vlado (4. odstavek 16. člena ZV).
Takšnega pooblastila ne razširjajo niti specialne določbe Zakona o plovbi po celinskih vodah – ZPCV (Ur.l. RS 30/2002). Ti namreč lokalno skupnost pooblaščajo, da predpiše plovbni režim (13. člen ZPCV), vendar ta določba izrecno zahteva, da lokalna skupnost to stori ob pogojih 4. člena tega zakona.
V tem členu pa je izražen temeljni namen tega pooblastila lokalni skupnosti, ki je v zagotavljanju varnosti plovbe. Za urejanje (beri: omejevanje) plovbe, ki bi presegalo zagotavljan
