Kajakaški center Tacen se v pričakovanju ECA I Feel Slovenia evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah blešči v vsej svoji lepoti. Obiskovalcu v oči najprej padejo nove jeklenice za vratca, ki so napeljane pod zapornico, kovinski most med obema bregovoma v zaključku proge je povsem nov, obnovljene so tribune za gledalce, postavljenih je več začasnih zabojnikov. Povsem drugače je bilo le devet mesecev prej, v začetku lanskega avgusta, ko je vodna ujma prizadela velik del Slovenije, v tem severnem predelu Ljubljane pa je podivjana Sava poplavila del naselja in močno poškodovala tudi slalomsko progo s spremljevalnimi objekti. O dogajanju tistega dne in kako je vplivalo na priprave na tako veliko tekmovanje smo se pogovarjali z generalnim sekretarjem organizacijskega odbora EP Tacen 2024 Jakobom Marušičem.
Po zaključku tekmovanj za svetovni pokal junija lani tukaj v kajakaškem centru v Tacnu ste verjetno že načrtovali, kaj vse bo treba postoriti do letošnjega evropskega prvenstva. Toda zagotovo niste pričakovali, da boste morali začeti tako rekoč od začetka. Kaj vse je tistega 4. avgusta lani uničila narasla Sava?
Ja, točno tako. Lani po tekmovanju za svetovni pokal, kjer smo sicer dobili malo medijske zaušnice, češ da se v Tacnu 30 let ni spremenilo nič, kar je res, smo načrtovali prenovo zgornjega dela tekmovalne proge. Septembra naj bi začeli, a je avgusta vse skupaj padlo v vodo, saj nam je odneslo praktično vse, kar smo že imeli pripravljeno. Pravzaprav bi lažje naštel, kaj je ostalo, kot kaj je šlo. Tako smo se žal morali odpovedati prenovi zgornjega dela proge, da smo lahko sanirali okolico objekta in bo sploh možno organizirati evropsko prvenstvo.
Če malo opiševa to razdejanje. Lahko poveste, kaj vse je bilo uničeno na progi, infrastrukturi?
Infrastruktura je bila vsa uničena. Med drugim je odneslo zeleno hiško, kot smo imenovali montažni objekt na sredini proge, v kateri je bilo praktično vse – bila je vozlišče tako električne kot optične napeljave in vse nam je potrgalo. To je bila ena velika zmešnjava, na njenem mestu je zazevala nekaj metrov globoka luknja. Odneslo je še druge zabojnike in ogromno opreme. Škoda je bila res velika.
Čiščenje se je začelo takoj, ko so se razmere nekoliko umirile, tudi ob pomoči prostovoljcev in tekmovalcev. Kje ste se najprej lotili obnove?
Čiščenje se je začelo takoj, že naslednji dan. Naplavin je bilo res ogromno in če se malo pošalim – medtem ko je naše stvari odnesla Sava, smo druge dobili. K nam je denimo naplavilo komplet vrtnih klopi lastnika, ki se nam ni nikoli oglasil. (smeh) Obnove smo se lotili pač po svojih finančnih zmožnostih. Na srečo nam je Fundacija za šport šla toliko na roke, da smo lahko sredstva, ki so bila predvidena za prenovo proge, porabili za sanacijo. Najprej smo se lotili zabojnikov, v katerih domujejo merilci, sodniki in druge službe. Morali smo povsem prenoviti tla, stene, napeljavo. Februarja smo se lotili večjih gradbenih del. Obnovili smo tribune, uspeli smo sanirati tudi spodnji del proge, kjer nam je odneslo velik del stene.
Ste morali prilagodili ali pa celo opustiti kakšne načrte, ki ste jih imeli pred poplavami?
Zaradi pomanjkanja časa nam obnova tribun ni uspela iz zloženega kamna, kot je bilo prej, pač pa smo jih zabetonirali. Vendar pričakujemo, da bo beton posivel in bo lovil barvo originalnih stopnic. V vodo nam je padel tudi načrt, da bi prvih 50 metrov tekmovalne proge po vzoru modernih kajakaških prog preuredili v niz manjših padcev. Tako močnih padcev, kot so tu v Tacnu, namreč ni praktično nikjer več. Meni to sicer ni bilo všeč, ampak konec koncev smo tu vsi zato, da vzgajamo svetovne in olimpijske prvake, in pri tem moramo pač prisluhniti trenerjem. Računamo, da bomo te načrte uspeli uresničiti jeseni ali naslednjo pomlad.
Kakšna je pa končna ocena škode, je že znana mogoče in kako je z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev? Kajakaška zveza Slovenije si takšnega zalogaja zagotovo ne more privoščiti sama.
Takoj smo vedeli, da je škoda milijonska in dejansko je milijonska. Doslej smo za sanacijo porabili okoli 350.000 evrov, moram pa reči, da nam je vrsta podjetij zelo pomagala. Nekatera so nam dala velike popuste, druga so nam naredila projekte brezplačno, če bi vse to plačali, bi bil znesek do zdaj vsaj še enkrat višji. Pa vsa dela sploh še niso opravljena. Čakamo tudi še na pomoč države, ki smo jo zaenkrat prosili za garancije pri bankah, da lahko vsaj vzamemo posojilo, medtem ko o zneskih sploh še nismo govorili. Nekoliko bolj odzivna je Mestna občina Ljubljana. Če bomo morali na koncu vse plačati iz svojega proračuna, bi to pomenilo, da bomo morali poseči v sredstva za nastope in priprave naših tekmovalcev, kar pa ne bi bilo pravično do njih.
Tukaj lahko omeniva, da bodo k obnovi prispevali tudi navijači z nakupom vstopnice za ogled evropskega prvenstva. Koliko gledalcev pričakujete in kakšne so cene vstopnic?
Upam, da bo gledalcev vsak dan nekaj tisoč. Vstopnina je 15 evrov na osebo na dan. To je cena kino predstave, za to bodo vsak dan dobili pet ali šest ur tekem, imeli pa bomo tudi zabavni program. Da bi malo razbremenili družine, bodo imeli otroci do 15. leta brezplačen vstop. Če bo res prišel kdo, ki si želi ogledati tekme, a si nakupa vstopnice ne more privoščiti, pa bomo tudi našli možnost, da ga spustimo noter.
Uničenje kajakaškega centra je zagotovo prekrižalo načrte tudi tekmovalcem. Kako je bilo v času sanacije poskrbljeno za treninge?
Od poplav se na progi praktično ni dalo trenirati, smo pa imeli tudi malo sreče, da so se zgodile avgusta, saj naši tekmovalci v zimskih mesecih hodijo na jug. Tako da je pozimi večina trenirala na Arabskem polotoku ali v Avstraliji, kjer je topleje. Do marca, ko so se vrnili, smo pa že toliko usposobili progo, da se je dalo trenirati. Tako da upam, da je odtis katastrofe na njihove treninge čim manjši in da so pripravljeni. Konec koncev nam dokazujejo to tudi rezultati zadnje tekme konec aprila v Bratislavi, kjer so se uvrščali v finale.
Kakšni so pričakovani učinki prvenstva? Tudi v finančnem smislu verjetno računate na pozitiven izplen.
Za to prvenstvo smo kandidirali pred dobrimi petimi leti, ko smo imeli v mislih predvsem koristi za naše tekmovalce, saj smo pričakovali, da bodo morali loviti kvote za olimpijske igre in smo menili, da je dobro imeti evropsko prvenstvo pred olimpijskimi igrami doma. Na srečo so vsi naši tekmovalci osvojili kvote že lani, tako da s tega vidika evropsko prvenstvo zanje ni pomembno. Ekonomske koristi za Kajakaško zvezo Slovenije so minimalne, večje so z družbenega vidika, saj se s predstavitvijo naših tekmovalcev na domačem terenu krepi tudi prepoznavnost zveze. Ustvari pa evropsko prvenstvo približno 10.000 nočitev, kar za Ljubljano ni majhna številka.
Občina to zagotovo prepozna?
Občina prepozna in moram reči, da Mestna občina Ljubljana in tudi mestna podjetja lepo sodelujejo z nami ter nam pri organizaciji res pomagajo. Tako da delamo z njimi fantastično in bi se jim tu tudi zahvalil.
Elizabeta Gačnik
