Danes je širšo, ne le slovensko, kajakaško javnost pretresla novica, da se je mnogo prezgodaj poslovil Dušan Konda, dolgoletni predsednik Kajak kanu kluba Nivo Celje in član predsedstva Kajakaške zveze Slovenije, predvsem pa velik in srčen človek ter prijatelj.
Bil je dolgoletni športni delavec, ki je podpiral slovenski šport in se iskreno veselil uspehov naših športnikov, ne glede na panogo, iz katere so prihajali. Na »njegovi« celjski Špici je bil šport doma. Pa ne le šport, Špica je tudi z njegovo pomočjo postala pomemben del celjskega družabnega življenja z organizacijo številnih koncertov, kresovanj in drugih dogodkov.
Ob besedni zvezi kajakaški zanesenjak bi vsakdo, ki je Dušana poznal vsaj bežno, nemudoma pomislil nanj. Za kajakaštvo je dihal in živel vsako sekundo svojega življenja ter vse svoje napore posvečal plemenitim ciljem razvoja mladih kajakašev.
S tem v mislih je po hudem požaru, ki je povsem uničil prejšnje prostore kluba, z vso vnemo na noge postavil nov in moderen objekt, ki je ponudil varno zavetje mladim športnikom, ki so ob njegovi vztrajni pomoči in prizadevanjih zrasli v vrhunske športnike, ki posegajo v svetovni vrh. Vsi ti mladi tekmovalci, za mnoge je bil Dušan tudi drugi oče, so bili njegov velik ponos in vselej je z žarom v očeh vsem, ki so bili v njegovi družbi, pripovedoval o uspehih fantov. Pa ne le njegovih celjskih kajakašev, za svoje je vzel prav vse kajakaše in kajakašice, tudi tuje, ter jim nudil podporo in pomoč vedno, ko so jo potrebovali.
A ni pripovedoval le o uspehih, vsak dan je sanjal o modernem kajakaškem centru in umetni progi, ki bi slovenskim tekmovalcem omogočila enakovredne pogoje tistim, ki jih imajo tuje reprezentance.
Dušan je bil kajakaš z dušo in srcem, športu zapisan več kot štiri desetletja. Nekdaj tudi sam tekmovalec je zaradi zdravstvenih razlogov sanje o športni karieri moral kmalu opustiti, a vso svojo ljubezen do športa je izkazoval v drugih vlogah.
Njegov entuziazem in prizadevanja za boljši jutri niso ostali neopaženi. Bil je dobitnik številnih visokih priznanj, vključno z grbom Mestne občine Celje in plaketo Državnega sveta. Na lanskoletni prireditvi Kajakaš leta, ki jo je organiziral v Celju, je za svoje delo prejel tudi srebrno plaketo Kajakaške zveze Slovenije, leta 2024 pa so ga someščani izbrali tudi za Naj Celjana.
Družini in številnim prijateljem izrekamo iskreno sožalje. Dušan, počivaj v miru.
