Primorska kajakašica Anja Osterman pri 24 letih ni novinka v kajakaških krogih, a letos je pod taktirko Stjepana Janića in ob boku naše najboljše kajakašice Špele Ponomarenko Janić vzcvetela ter se razvila v odlično tekmovalko. Tandemu, ki je poskrbel za največje slovenske uspehe sprinta na mirnih vodah, se je pridružila lani jeseni, prve sadove vloženega dela pa začela žeti že z uvodnimi tekmami. Na prvi tekmi svetovnega pokala je veslala v dveh finalih A na 200 in 500 metrov, kjer je bila obakrat peta, stoodstoten izkupiček pa je imela v dvojcu, kjer sta s Špelo v vseh nastopih osvojili kolajne.
Za tabo je, lahko bi rekli, sanjska sezona. Se zgodi, da ti misli še uhajajo nazaj k letošnjim tekmam?
Zagotovo je bila to najboljša sezona doslej, morda pa še boljše prihajajo v prihodnjih letih (smeh). Seveda je lepo obujati spomine na osvojene medalje. Moram priznati, da sem si nekajkrat na spletu znova ogledala vse tekme sezone. Med ogledom se mi dvigne pulz in z navdušenjem pogledam, kaj nama je s Špelo uspelo narediti v tej sezoni.
Se ti je življenje po teh uspehih spremenilo?
Niti ne. Bilo je več čestitk, tudi ljudje so me prepoznali na ulici in mi čestitali. Veliko strank v službi z veseljem spremlja moje uspehe in so zelo navdušeni, da jim streže evropska podprvakinja in tretja s svetovnega prvenstva. Veliko je bilo medijskih obveznosti, saj so izražali želje po intervjujih in si je bilo treba vzeti čas za to. Vendar mi to ne predstavlja težave. Vsi športniki se radi pojavljajo v medijih, saj jim to prinaša prepoznavnost. Letos sem se morala hitro navaditi snemanj pred kamero in mikrofonom. Špela je v tem že mojstrica, tako da sem se od nje veliko naučila.
Enkrat si omenila, da si bila povsem na začetku skeptična in zaskrbljena, kako bo šlo v dvojcu.
Skeptična sem bila predvsem zato, ker sem vedela, da Špela tvega svojo celotno sezono v K1, zato da lahko trenirava in tekmujeva v K2. Če sezona ne bi bila tako uspešna, bi mi bilo zagotovo hudo zanjo. Kljub vsem težavam na začetku sezone, ko se niti malo nisva ujeli, je Stjepan sezono stopnjeval tako, da se je vse srečno končalo. Do maja sva imeli velike težave v dvojcu, saj ji nikakor nisem uspela slediti in posledično ni bilo ujemanja. Napredek je bil minimalen in ni bilo nujno, da je bilo na vsakem treningu v K2 boljše, zato sva bili skeptični, kako bova nastopili na prvi skupni tekmi v Szegedu. Izkazalo se je, da ko veslava hitreje in z višjo frekvenco, je najino ujemanje kar solidno. Ampak s takšnimi občutki greš težko na tekmo z mislijo na medaljo. Pred to tekmo sva v Zagrebu samo enkrat nastopili na trening tekmi v dvojcu v kontinuirani frekvenci. Kljub temu da ujemanje ni bilo dobro, sva dosegli soliden čas in tako sva vedeli, da sva na dobri poti. Šele štiri dni pred svetovnim pokalom v Szegedu sva dobili dvosed in se morali navaditi tudi na model čolna. Medtem ko je najina konkurenca opravljala zahtevne treninge, sva midve še vedno izvajali treninge usklajevanja v K2 in preizkušali starte v startnem bloku. No, na prvi skupni tekmi sva bili dovolj močni za prvo medaljo in bili tretji. In takrat je postalo jasno, da bo letošnja sezona v K2 zelo uspešna.
V letošnjem letu sta bili odlični, ampak to hkrati prinaša odgovornost tudi za prihodnje. Je letvica zdaj postavljena še višje?
Zagotovo. Ko enkrat začneš osvajati medalje in se navadiš na stopničke, jih želiš še naprej. Sedaj vemo, da je prostora za napredek še veliko, predvsem ko odpravimo še nekatere napake v veslanju v K2, no, to se nanaša predvsem name. Mislim, da bi moralo biti iz sezone v sezono boljše.
V preteklosti si že nastopala na svetovnih pokalih, EP, ampak letos so bili dosežki res izjemni. Katere so bile glavne spremembe v načinu dela glede na pretekla leta?
Največja sprememba je bila, ko sem se pridružila Špeli pod vodstvom Stjepana. Stjepan je res izjemen trener in vsa zahvala za letošnjo sezono gre njemu in prav tako Špeli. Stjepan zna odpraviti napake in ti stvari o zavesljajih jasno pove in pokaže, izmisli si tudi vaje, da ti čim bolj približa tehniko pravilnega zavesljaja. Letos je imel z menoj in Mio veliko dela, saj naju je moral, vse, kar sva bili do sedaj naučeni narobe, ponovno naučiti. In po rezultatih sodeč mu je to uspelo. Jasno ima začrtano sezono in kako bo potekala, od treningov do priprav in tekem. In napredki na treningu so kažejo iz treninga v trening. Tako velikih napredkov v prejšnjih sezonah nisem imela nikoli.
Od konca sezone je minilo nekaj časa. Si že uspela nabrati moči za novo sezono?
Oktobra smo ponovno začeli s treningi za sezono 2018. Spočila sem se kolikor se je dalo. Ko imaš kar naenkrat toliko prostega časa, niti ne veš, kaj bi počel. Z bivšo sošolko sem odšla na krajši izlet v Barcelono, sicer pa sem prosti čas preživela kar doma, ampak je hitro minilo. Do uvodnih tekem nas čaka veliko treningov. Konec januarja se znova odpravljamo v Avstralijo, kjer bomo pridno nabirale kilometre, potem pa gremo v Zagreb, kjer opravljamo težje treninge na vodi, da se kar se da dobro pripravimo na uvodne tekme sezone 2018.
Intervju je bil objavljen v decembrski številki revije Kajak&kanu, ki jo lahko najdete na: https://kajak-zveza.si/wp-content/uploads/2021/02/publikacije-a-em-p
