Skopje, 07. junija (STA) – Kajakaši in kanuisti so v nedeljo končali nastope na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Skopju. Makedonska prestolnica je poleg bronaste kolajne kanuistične ekipe, v kateri so v petek veslali Simon Hočevar, Dejan Stevanovič in Jošt Zakrajšek, ponudila tudi nekaj tekmovalnih razočaranj, predvsem pa obilico dežja. Domačini pravijo, da toliko padavin v Skopju že dolgo ni bilo, bolj so namreč navajeni na pripeko, ki je v začetku junija ponavadi že močno prisotna. Kljub vsemu direktor reprezentanc Andrej Jelenc pravi, da iz Makedonije, vsaj kar zadeva boje med vratci, odnašajo izključno pozitivne vtise.
Glavni razlog za takšno razmišljanje je že omenjena kolajna, s katero so na dosedanjih petih prvenstvih bero medalj povečali na šest. Na EP v Bratislavi leta 2002 se je niz osvajanja odličij prekinil, na pravkar končanem tekmovanju na reki Treski pa so Slovenci znova stopili na zmagovalni oder. Moštvene tekme so sicer slovenskim divjevodašem vedno prinesle največ uspeha, zato so bili v igri za odličja tudi kajakaši, ki pa se jim je nastop s spektakularnim trkom Fedje Marušiča in Uroša Kodelje ponesrečil. Skupaj z Dejanom Kraljem so bili celo največji slovenski up za medaljo, a je usoda hotela drugače, kar je gotovo največje slovensko razočaranje tega EP.
“Dosegli smo kolajno, ki je lani nismo dobili. To je bil tudi cilj, namreč, vrniti se med države, ki osvajajo odličja na največjih tekmovanjih. Uspelo nam je, saj so kanuisti zelo zrelo odpeljali ekipno tekmo. Na drugi strani so kajakaši šli na polno, a se zaradi smole in velike napake niso uspeli vmešati v boj za najvišja mesta. Kajakaški ekipi se je nastop v moštveni preizkušnji dejansko zelo ponesrečil, saj so bili vsi trije zelo homogeni, izenačeni in tudi dobro pripravljeni, skratka delovali so kot prava ekipa,” je ocenil Jelenc.
Finalne uvrstitve so bile cilj tudi pri posamičnih nastopih kajakašev in kanuistov, ki pa za razliko od prejšnjih let ne uspejo poseči prav v vrh. Tudi tu sta Kodelja in Marušič, ki sta edina v slovenski vrsti premagala polfinalne ovire, odpeljala eno vožnjo dobro, toda v odločilnih trenutkih so se v njune nastope prikradle napake. Predvsem Hočevar se že celo sezono uvršča na rob najboljše deseterice, daleč pa ni niti Stevanovič, ki mu je le dobre pol sekunde zmanjkalo za nov boj z najboljšimi. “Pri kanuistih sta bila Hočevar in Stevanovič tista, od katerih smo pričakovali največ, oba sta se namreč sposobna uvrstiti v finale. Dejanu sicer kombinacija vrat v zadnjem delu proge ni bila pisana na kožo, saj so imeli tekmovalci, ki veslajo na levi strani mogoče malo več težav. Malo bolje je šlo Simonu, ki se je v pričakovan finale tudi uvrstil, a je prav ob koncu dotaknil vrata in ostal na 10. mestu,” je dodal Jelenc.
Poleg vseh naprezanj za kolajne je v slovenski reprezentanci potekal tudi boj za olimpijske vozovnice. Ta je bil najbolj negotov v kajaku, saj je Kodelja z nekaj dobrimi predstavami v svetovnem pokalu dokazal, da lahko ogrozi Dejana Kralja. To mu je z novo uvrstitvijo med elito tudi uspelo, kljub temu pa ni znal izkoristiti ponujene priložnosti za odličje, ki se mu je s četrtim mestom in majhnim zaostankom v polfinalu že lepo prikazovalo. “Kodelja je imel zelo dobro izhodišče in priložnost za napad na najvišja mesta. Mislim pa, da je bila prav bitka za olimpijske igre med Kraljem in Kodeljo tista, ki je oba tekmovalca bolj obremenjevala kot ne. Kodelja je sicer prvo vožnjo odpeljal dobro, v drugi pa je naredil dve napaki in pristal na osmem mestu. Celotno gledano je ocena prvenstva kljub vsemu lahko samo pozitivna, konec koncev smo osvojili kolajno, pa tudi druge uvrstitve so lepe,” je bil zadovoljen vodja izbrane vrste.
Od dvojca in kajakašic pač ni bilo pričakovati toliko kot od izkušenejših kajakašev in kanuistov. Sebastijan Linke in Uroš Škander skupaj veslata šele nekaj mesecev in sta bila tudi za samo vodstvo reprezentance pred sezono praktično neznanka. “Dvojec v konkurenci, ki je bila v Skopju, pač ni imel resnih možnosti, morda se je lahko kosal
