Ljubljana, 13. septembra (STA) – Z nedeljskima ekipnima tekmama kajakašev in kanuistov je padel zastor na svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah v Tacnu. To je pustilo mešane občutke. Športni praznik na Savi, kjer je bilo gledalcev toliko, da so številni pred vrati, so zasenčile nekatere za slovenski tabor nerazumljive sodniških odločitve.
Prvenstvo v Tacnu je pokazalo, da ima slalom na divjih vodah mesto na sončni strani Alp. Če ne bi bilo dežja v prvih dneh, bi prireditelji skoraj zanesljivo zabeležili rekordnem obisk na tovrstnih prvenstvih sveta, saj je bilo gledalcev neprimerno več, kot, denimo, V Avstraliji ali v Južni Ameriki, kjer ta športna panoga nima prave veljave. V nedeljo so številni ostali celo pred vrati tacenskega centra.
Gledalci so bučno in številčno podprli tekmovalce na savskih brzicah, domač pritisk pa so najbolje prenesli kajakaš Jure Meglič, ki se je v nedeljo veselil brona med posamezniki, ter kajakašice Urša Kragelj, Nina Mozetič in Eva Terčelj, ki so že dan prej posegle po ekipnem bronu.
Tudi v drugih disciplinah so bili slovenski tekmovalci blizu svetovnega vrha, ne nazadnje to dokazujeta dva finalista v kajaku, dva v kanuju, obetavni rod pa je tudi v kanuističnih dvojcih in pri že omenjenih kajakašicah. Z grenkobo pa se bo tega prvenstva spominjal kajakaš Peter Kauzer.
Ta je bil pred prvenstvom nesporno prvi favorit za končno zmago, saj je bil dominanten v zadnjih letih. Ne nazadnje je v Tacnu branil naslov svetovnega prvaka, pred mesecem pa je osvojil tudi naslov evropskega prvaka. Toda na savskih brzicah se mu ni odvilo čisto nič po željah.
V posamični tekmi je “izvisel” zaradi sumljivo dosojenih 50 kazenskih sekund, brez zlate kolajne pa je ostal tudi v ekipni konkurenci, ko ga je tako kot njegova sotekmovalca Megliča in Dejana Kralja prav tako razžalostila nova “petdesetka”.
A to je bilo že tretje Kauzerjevo nestrinjanje s sodnikom, saj je prvo veliko kazen zaradi domnevno izpuščenih vratc dobil že v prvi kvalifikacijski vožnji, kjer je imel v drugi možnost za popravni izpit, ki ga je brez težav odpravil. V slovenskem taboru so bili prepričani, da je šlo kar trikrat za sodniško zmoto.
In prav dosojanje teh kazni je v Tacnu poskrbelo za nemalo slabe volje. V pravilniku je zapisano, da če obstaja dvom o tem, kako je tekmovalec izpeljal določena vratca, se odloči v korist tekmovalca. “Tega se sodniki na tem SP sploh niso držali,” je po tekmi bentil direktor slovenskih reprezentanc Andrej Jelenc.
Ne samo, da sodniki oziroma sodniška komisija niso uslišali slovenskih pritožb, na tem SP niso ugodili niti eni, kar je v primerjavi s prejšnjimi velikimi tekmovanji malodane čudno. “Kot izgleda, so sodniki oblikovali kar nekakšen sindikat in se med seboj zelo ščitijo,” pravi Jelenc in dodaja, da nekatere odločitve gotovo niso bile v prid tega športa.
Kako bo prihodnje leto na SP v Bratislavi, bo pokazal čas, toda spomini na progo v Čunovem so v zelo dobrem spominu slovenskega tabora, saj so prav tam slovenski mojstri brzic na letošnjem evropskem prvenstvu domov odnesli kar štiri kolajne. Če bo podobno takrat in če bo tudi organizacija malce boljša kot ob Savi, potem se bo Slovaška gotovo z zlatimi črkami vpisala v slovensko kajakaško zgodovino.