Ljubljana, 13. septembra (STA) – Kajakaši in kanuisti so s svetovnim prvenstvom v slalomu na divjih vodah v Bratislavi končali mednarodno sezono. Ta je bila za slovensko vrsto zelo uspešna, ne samo v slalomu, temveč tudi v spustu, delno tudi na mirnih vodah. In to ne le na članskih, marveč tudi na tekmovanjih mlajših kategorij.
Ne nazadnje so slovenski tekmovalci v tej sezoni na večjih tekmovanjih, kot so članska evropska in svetovna prvenstva ter svetovni pokali, EP in SP mlajših članov in mladincev, poskrbeli za kar 35 uvrstitev na stopničke za zmagovalce, na njih je stalo 20 različnih predstavnikov Slovenije. Kajakaška zveza Slovenije (KZS) je zadovoljna tudi s številnimi drugimi dobrimi uvrstitvami in s kar petimi olimpijskimi kvotami: poleg štirih slalomskih jo je v sprintu na mirnih vodah priveslala tudi Špela Ponomarenko.
“Sezono lahko ocenimo kot zelo uspešno. Rezultati so dokaz, da imamo zelo dobro generacijo, mogoče je ta celo boljša kot tista Janeza Skoka, Albina Čižmana, Jerneja Abramiča in drugih. Vidi se, da je Peter Kauzer postal neformalni vodja slalomske vrste, ampak tudi tisti, ki niso posegli prav po vrhu, so dali pomemben delež, saj je prav medsebojna konkurenca pripomogla k temu, da imamo kot majhna država veliko reprezentanco,” pravi predsednik KZS Bojan Žmavc.
Glede na številne uspehe in starost reprezentantov Žmavc meni, da se za prihodnost ni treba bati. “Generacija je fenomenalna, od Saša Taljata in Luke Božiča, Eve Terčelj, Urše Kragelj do kanuistov, ki so še vsi mladi, in drugih. Če bomo imeli pogoje za delo in če bomo imeli tudi motivacijski moment za tekmovalce, mislim, da se nam za London in še kakšno olimpijsko obdobje ni treba bati,” je ob zaključku sezone (slalomiste čaka še DP v Celju konec tedna) v Ljubljani povedal Žmavc.
A hkrati je poudaril, da vse le ni rožnato. “Opažamo, da se v Sloveniji, pa ne samo za naš šport, ampak za šport na splošno, pogoji drastično slabšajo. Zavedati se moramo, da za takšne rezultate na tako velikih tekmovanjih potrebuješ podporo tudi v administrativnem in strokovnem delu. Tukaj se srečujemo res z velikimi težavami. Pri takem pogonu imamo le tri redno zaposlene, vse ostalo je pogodbena zadeva. Predvsem nam manjka kakšna administrativna moč in boljši pogoji za delo strokovnega kadra,” opozarja Žmavc.
Prvi mož KZS pa še dodaja, da je nujno treba urediti tudi status športnikov. “Največji izziv je – pa katerega koli predsednika športne zveze bi vprašali -, da se uredijo statusi tekmovalcev. Zavedamo se, da so krizni časi, ampak v zadnjih dveh letih smo na tem področju nazadovali. Ureditev statusa ali zaposlitev v državnih organih oziroma štipendije in podobno ter sofinanciranje ne samo strokovnega, ampak delno tudi administrativnega kadra, s strani države in drugih ustanov bi bilo bistveno, da se ta kakovost lahko nadaljuje,” poudarja Žmavc in dodaja: “Kajti konec koncev vemo vsi, da je šport socialna kategorija, v kateri smo Slovenci zelo dobri, pa čeprav majhni. Tega ne smemo zanemarjati. Posebej v teh kriznih časih so športni uspehi tudi za druge ljudi nekaj dobrega in lahko pripomorejo k uspešni prebroditvi krize.”
