Ljubljanski kajakaš Anže Urankar je pri vsega 20 letih že osvojil tisto, kar v spustu na divjih vodah šteje največ. Na svetovnem prvenstvu v sprintu je priveslal do naslova svetovnega prvaka, za seboj pa pustil izkušenejše tekmovalce, tudi večkratnega svetovnega prvaka Nejca Žnidarčiča. Anže, ki je prav tako uspešen študent Fakultete za elektrotehniko, je poleg petih ekipnih kolajn, letos osvojil še posamično na članskem evropskem prvenstvu in svetovnem prvenstvu za mlajše člane. Zmagovalec mladinskih olimpijskih iger je po uspehih v preteklih sezonah letos utrdil svoje mesto v svetovnem vrhu.
Letos si se dokončno zasidral na vrhu sprinterskih tekmovanj v posamični članski konkurenci. Najprej bron na EP, vmes kolajna na SP U23, za konec pa še naslov svetovnega prvaka v Pauju. Je to dodatna motivacija ali prinaša dodatne pritiske in bremena v prihodnosti?
Uspehi zame nikoli niso bili breme in dodaten pritisk, so pa bili vedno dodatna motivacija na zahtevnih treningih. Prihaja zima ter z njo kratki dnevi in mraz. Takrat ti misel na dobre rezultate v prejšnji sezoni pomaga, da lažje opraviš treninge, ki so večkrat prav naporni.
Na EP ste bili Slovenci uvrščeni na prva tri mesta, na SP si bil svetovni prvak, Nejc Žnidarčič pa podprvak. Je v ekipi prisotna potrebna tekmovalnost, da se spodbujate, ali je prisotnega tudi kaj zavidanja?
Seveda je prisotna tekmovalnost, saj drugače ne bi dosegli tako dobrih rezultatov. Vsak se bori zase in čim boljšo uvrstitev, vendar me uspehi prijateljev iz reprezentance vedno motivirajo za še boljši nastop. Na letošnjem evropskem prvenstvu v Skopju smo prav zaradi medsebojne vzpodbude v ekipni vožnji klasike premagali absolutne favorite Nemce in osvojili prvo mesto. Mislim, da si uspehov ne zavidamo, ker smo izven vode pravi prijatelji.
V zadnjih letih ste Slovenci vedno povsem pri vrhu v sprintu. V preteklosti je za to skrbel predvsem Nejc, zdaj ste se mu pridružili tudi mlajši. Od kod ta slovenska prevlada?
Letošnje leto smo res prevladovali v sprintu. Od šestih medalj na evropskem in svetovnem prvenstvu smo konkurenci pustili samo eno bronasto medaljo. Tudi sami se sprašujemo, kako je to mogoče.
Najbolje se sicer znajdeš v divjevodaškem čolnu, ampak tuj ti ni niti mirnovodaški. Se tudi ti poigravaš z idejo, da bi se preizkusil še v sprintu na mirnih vodah?
Pozimi večkrat treniramo v mirnovodaškem čolnu, v katerem se odlično počutim. Misel o nastopih v sprintu mi je blizu, vendar o tem trenutno ne bi govoril, ker odločitve še nisem sprejel.
Novo leto 2018 je pred vrati. Kako se pripravljaš na novo leto, kakšne cilje in želje imaš?
Treniramo že na polno. Upam, da nam bodo finančna sredstva dovoljevala zimske priprave v tujini na toplem. Rad bi se dobro pripravil na naslednjo sezono, saj želim na pomembnih tekmah pokazati svoj maksimum. Tako tudi uspehi ne bodo izostali. Na Fakulteti za elektrotehniko pa želim uspešno končati drugi letnik.
Intervju je bil objavljen v decembrski številki revije Kajak&kanu, ki jo lahko najdete na: https://kajak-zveza.si/wp-content/uploads/2021/02/publikacije-a-em-p
