V nedeljo dopoldne nas je zapustil Bojan Žmavc – športni vizionar, predsednik, organizator, predvsem pa prijatelj.
Kajaku se je zapisal pri enajstih letih, ko je prvič sedel v čoln na Ljubljanici, ter se zaljubil v kajakaški šport, ki mu je ostal zvest do prerane smrti. Po krajši tekmovalni karieri, ki jo je zaznamovala in tudi prekinila huda nesreča, pri kateri se je prvič izmuznil smrti, se je posvetil delu v klubu in kasneje na Kajakaški zvezi Slovenije. Kot trener, predvsem pa vodja ekip in direktor reprezentanc od mladinskih do članskih, je z najuspešnejšo generacijo slalomistov in spustašev prekrižaril svet ter si pridobil ugled odličnega organizatorja in osvojil srca več generacij tekmovalcev. Zaradi odličnih ekip, ki jih je vodil, predvsem pa organizacijskih sposobnosti in zaradi njegove vizije, kako razvijati šport, so ga zelo cenili tudi v tujini, kjer si je v mednarodnih krogih pridobil velik ugled. Zasedal je več pomembnih položajev v Evropski kajakaški zvezi in na Mednarodni kajakaški zvezi …
Leta 1992 je prevzel vodenje Kajakaške zveze Slovenije in od takrat dalje je krojil politiko kajakaškega športa v Sloveniji. Kot predsednik med leti 1992 – 2002 ter od leta 2010 dalje.
Svoje delo je usmerjal v popularizacijo kajakaškega športa in športnikov. Pomembno je prispeval k ugledu športa v medijih in predvsem pri sponzorjih. Izkazal se je kot organizator velikih tekmovanj. Največji njegovi uspehi so vsekakor svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah leta 2010 ter evropsko prvenstvo v slalomu leta 2005. Njegovi načrti pa so že segali v leto 2017, ko bomo v Tacnu po njegovi zaslugi znova gostili najboljše evropske kajakaše.
Zavedanje potreb modernega športa je narekovalo njegovo zavzemanje za pridobitev modernega športnega objekta, namenjenega kajaku v Sloveniji. Z vso strastjo se je zavzemal za rešitev ter obnovo proge v Tacnu in bil boje za priznanje tega objekta kot nacionalno pomembnega športnega centra. Zavzemal se je za izgradnjo nove, popolnoma umetne proge, ki bi nas približala kajakaško najrazvitejšim državam, našim tekmovalcem pa omogočala bolj enakovredne pogoje treningov, pa tudi tekmovanj.
Posebno pozornost je posvečal varnosti na vodi. Njegova profesionalna kariera direktorja Uprave za zaščito in reševanje ter njegove lastne izkušnje so narekovale njegovo skrb za varnost ter ureditev te večne problematike športov v naravnem okolju.
Bojan, danes si nas zapustil nenadejano, saj smo pričakovali, da boš še enkrat ukanil smrt. Žal se tokrat ni izšlo po naših željah, a dediščina, ki nam jo zapuščaš, je bogata. Veliko si nam zapustil narejenega, veliko bomo morali dokončati brez tebe, a skrbno bomo pazili na tvoje vizije, ki so večne.
Sožalje izrekamo ženi Viktoriji ter otrokom Juriju, Andražu in Gregorju.
Nekaj fotografij s kajakaških druženj.
Sodelavci na Kajakaški zvezi Slovenije
