Ljubljana – Direktor kajakaških reprezentanc Andrej Jelenc je v Združenih arabskih emiratih odkril oazo, ki naj bi postala nova zimska baza slalomistov na divjih vodah. Šejkov sin je navdušen nad podobnim projektom v Charlottu zgradil sodobno progo z brzicami, večtedenski trening Petra Kauzerja & Co. pa bo do trikrat cenejši kot v Avstraliji.
Kako lahko je, če denar ni ovira, sta se Jelenc in predsednik Kajakaške zveze Slovenije Bojan Žmavc – slednji je dolgo zaman upal, da bo svetovno slalomsko prvenstvo v Tacnu leta 2010 prineslo prenovo prek 20 let stare ljubljanske proge – na lastne oči prepričala med vračanjem iz Avstralije. Vsega skupaj so slovenski slalomisti v tej predolimpijski zimi v Penrithu zbrali prek devet tednov priprav – največ Kauzer, ki je bil na celini »tam doli« debela dva meseca – in vmes nastopili na dveh tekmah, ki bi si zlahka zaslužili predznak svetovnega pokala najvišje ravni.
»Prav tam so nam Slovaki z navdušenjem povedali, da so v Združenih arabskih emiratih zasledili novo progo, o kateri je sicer kjerkoli težko najti kaj podatkov, zato sem med vračanjem v Evropo opravil dvodnevni postanek v Dubaju,« je odkritje pojasnil Jelenc, ki že zdaj preračunava, kolikšen udarec bo kajakaškemu proračunu v prihodnje prineslo znižanje državnih sredstev.
Kajakaški center v po površini največjem emiratu v državi, v Abu Dhabiju, se sicer od odprtja pred enim mesecem zaenkrat osredotoča na komercialni rafting, ponuja pa tudi deskanje na vodi in bazen. Čezenj teče umetna reka, za zdaj pa slalomisti na njej še ne morejo trenirati, ker še ni konstrukcije za vratica. »Proga se sicer ne more primerjati z olimpijsko v Londonu ali Atenah, a povsem zadošča za zimski trening. Je tudi dvakrat daljša, v srednjem delu pa tudi izjemno hitra. Ko zagledaš nekaj takšnega sredi puščave, se ne moreš načuditi,« je Jelenc pet minut stran od proge že našel tudi bungalove z ogromno dnevno sobo, dvema spalnicama, kopalnico, za katere bi morali dnevno odšteti 17,5 evra na osebo, kar je tretjina avstralske cene.
»Tudi dnevni najem proge je trikrat cenejši, v Avstraliji smo zgolj za treninge pustili okoli 12 tisoč evrov. Po tistem, kar sem videl, domala ni razloga, da bi se drugo leto vrnili v Avstralijo, mislim, da bomo odslej zimo preživeli v Emiratih,« je že zaključil Jelenc, ki je presenečeno ugotovil, da so izjemno nizke tudi cene hrane in pijače, predvsem pa bencina. »Za poln rezervoar bencina sva odštela 12 evrov, proga v Al Ainu pa je uro vožnje oddaljena od Dubaja, od katerega teče štiripasovnica. Za štiri litre mleka sem odštel evro, za 500 g špagetov Barilla manj kot evro, francoska štruca kruha stane 25 do 30 centov. Poleg tega Dubaj od Evrope ločijo le tri ure časovne razlike, Avstralijo pa deset, kar pomeni, da se morajo tekmovalci prilagajati več časa. Da o ceni letalske vozovnice ne govorim, do Združenih arabskih emiratov bi nas let stal 500 evrov po osebi, do Avstralije pa 1500,« pravi Jelenc.
V tem času je v Al Ainu, mestu, v katerem se proga tudi nahaja, 30 stopinj, vročina pa suha in, kot pravi, ugodnejša za trening. Podjetni Jelenc se je s tamkajšnjimi oskrbniki že dogovarjal, da bi jim Slovenci pomagali pri organizaciji tekem in promociji nove slalomske lokacije, ki leži na približno 100 m nadmorske višine, tik pod gorskim masivom. »Če se povzpneš nanj, sta na vrhu le šejkova rezidenca in hotel s štirimi zvezdicami, v katerem sva z Žmavcem prespala za 45 evrov na osebo. Je tudi edini hotel v okolici, v katerem zaradi muslimanskih zakonov točijo alkohol. Presenečeno sva v njem srečala Srdana Kureta, ki tam trenira lokalni hokejski klub, in hokejista Roka Jakopiča,« je Jelenc opisal slovensko srečanje sredi puščave, ki ima po njegovem ogromen potencial.
»Vodo črpajo iz tal in je zelo kakovostna. Dejstvo je, da hočejo na noge postaviti tudi turizem in zna se zgoditi, da bodo v prihodnje gostili mednarodne tekme z visokimi nagradnimi skladi,« je napovedal Jelenc, ki tekmovalno otvoritev napoveduje za letošnji november ali marec 2013 , od vrnitve pa se mu še bolj kolca po progi v Abu Dhabiju. Slovenski reprezentanti imajo namreč vse od vrnitev iz Avstralije hude težave s treningi, saj so vodostaji slovenskih rek nizki, na Savi pa jim dva- do trikrat pomagajo z dvigom zapornic na elektrarni in povečanjem pretoka na progi. Zato tudi Peter Kauzer nestrpno pričakuje odhod na olimpijski trening v Londonu, 18. tm.
Tanja Volarič, Delo