Na Kitajskem drugi tudi Anže Urankar.

0
616

Za nami je Panzhihuajski maraton. Na 17 kilometrov dolgi preizkušnji se je pomerilo 20 elitnih kajakašev med njimi štirje Slovenci. Tekmovanje s skupinskim štartom je postreglo z izjemnimi boji, ki so po pripovedovanju tekmovalcev večkrat mejili na pretep. Kitajski tekmovalci so tekmovanje vzeli nadvse zares, saj so konec koncev denarne nagrade kar vabljive. Po tekmovanju so se seveda glave ohladile in po pritožbah z vseh strani o nasilju domačih in ne prav lepih besedah tujih tekmovalcev, ki so padale med tekmovanjem, je prevladalo prepričanje, da je tekmovanje le tekmovanje, prijateljstvo pa najpomembnejše. Tekmovalo se je sicer v slalomskih kajakih, ki so na Kitajskem edini na razpolago. Zato je bilo nemogoče narediti kakršno koli veliko razliko in so tekmovalci praktično celo pot veslali v skupini. A tu postaja kajakaštvo in nasploh šport v naravi vse bolj popularen in vse več je zanimanja za hitrejše divjevodaške čolne.

Najbolje med našimi tekmovalci se je znašel Anže Urankar, ki je zasedel 2. mesto za Paulom Jeanom iz Francije. Tretji je bil ravno tako Francoz Paul Graton. Nejc Žnidarčič pa je zasedel četrto mesto, pred prvim domačim tekmovalcem. Vseh pet je prišlo v cilj skupaj in odločali so tako rekoč centimetri. Simon Oven je zasedel 9. mesto, še nekaj mest za njim se je uvrstil Maks Frančeškin. Oba se v veliki gneči in prerivanju nista najbolje znašla.

Nekaj iznajdljivosti je manjkalo tudi organizatorjem, katerim je, pri sicer odlično izpeljani prireditvi, malce spodrsnilo prav pri rezultatih. A množica ljudi vseh 17 kilometrov ob rečnih bregovih je več kot odtehtala ta mali spodrsljaj, ki je izviral iz ne dovolj izkušenosti časomerilne službe. A naši tekmovalci so tu res prave zvezde, ki jih morajo policisti pred oboževalci varovati tako rekoč na vsakem koraku. Verjetno tudi to pripomore k še večjemu zavzemanju ljudi za slikanje z njimi.

Sicer so Kitajci odprt in ljubezniv narod in res prijetna družba, ki ti na tvoj odgovor, da ne razumeš njihovega vprašanja, ker ne znaš Kitajsko, vse skupaj ponovijo še enkrat – tokrat počasneje in razločneje, a žal spet v Kitajščini.

Danes se selimo na novo lokacijo, v mesto Nujiang, na reko Salween ob meji z Mjanmarom. Jutri bodo veslali na znameniti brzici Tigrov skok.

 

Jakob Marušič