Revija Kajak & kanu, številka 1, letnik 1, april 2006

0
567

Že nekaj časa, zanesljivo pa zadnje leto, je v glavah nekaterih, ki delamo ali pa kakor koli sodelujemo pri slovenskem kajaku in kanuju, zorela ideja o tem, da bi bilo potrebno nekaj storiti tudi na področju informiranosti, da bi bila ta boljša in kvalitetnejša, tako znotraj našega športa, kot tudi sicer.


Odločitev je dokončno padla pred nekaj meseci in tu je prva številka novega glasila Kajakaške zveze Slovenije, njeni snovalci so ji dali ime Kajak&kanu. Namenjena je vsem kajakašem in kanuistom, slalomistom in spustašem, divje in mirnovodašem, dekletom in fantom. Namenjena je starejšim in mlajšim, namenjena je vsem nam, prav tako pa je namenjena tudi medijem; v pomoč in za boljšo informiranost.


Namenjena je tudi večji prepoznavnosti našega športa, pa tudi spoznanju, da smo tudi (ali pa zlasti) kajakaši in kanuisti tisti, ki moramo skrbeti za čistost in neomadeževanost naših voda. Če kdo, potem mi dobro vemo, da so slovenske vode naš največji zaklad in, da je vsaj v Evropi le malo takih. Tako čistih, bistrih, hkrati divjih in lepih. Seveda pa se ne smemo zavajati, da je pri nas vse v redu. Spet smo prav mi tisti, ki dobro vemo, da so marsikje tudi naše vode in reke onesnažene, celo tiste, za katere smo prepričani, da lahko celo pijemo iz njihovih strug.


Naša dolžnost je, da skrbimo za naše reke, jezera in košček morja. Pri širitvi te osveščenosti in ideje bo, prepričano smo, svojo vlogo odigrala tudi revija Kajak&kanu.


Seveda pa bo pudarek nove revije predvsem obveščanje in informiranje o tekmovanjih, rezultatih na njih, željah in ambicijah naših športnikov. Uspešnost našega športa, njegova konkurenčnost znotraj slovenske športne družine, na mednarodnem področju pa čim boljši rezultati znotraj velike kajakaške družine, to je seveda ključna naloga vseh nas, ki nam je kajak in kanu pri srcu.


Letos slavi naš šport 75–letnico svojega obstoja. Že v tridesetih letih prejšnjega stoletja so se pionirji, kakršeni so bili inž. Ciril Pogačnik, Robert Freyer in drugi, spuščali po savskih brzicah, leta 1931 je zaživel prvi klub. Odkrivali so Tacen, po Savi so tekmovali vse do Hrastnika. Naj bo revija Kajak&kanu darilo našemu lepemu športu, pa tudi spomin na neverjetne entuziaste in zaljubljence, brez katerih tudi današnje zgodbe ne bi bilo. Kajak in kanu je tudi zdaj poln takih ljudi, brez njih tudi danes ne bi mogel preživeti. Tudi njim je namenjena naša nova revija.


Predsednik Kajakaške zveze Slovenije

Marko Kryžanowski


Kajak&kanu, številka 1, letnik 1, april 2006 (2,56MB)